»Trenutna kriza ni kriza, ampak kvečjemu 'problem, ki ga je treba rešiti'.«

»Izvedla bova same mojstrovine, ki jih bomo spoznali, kot da bi odšli v muzej in stopili v različne sobe: v 18., 19. in 20. stoletje, mislim, da bo to zelo prijetno zvočno potovanje.«

»Zaradi države mačehe je bila kultura v krizi tedaj in je v krizi zdaj, politika ji do danes ni bila zmožna priznati položaja, ki ji pritiče in ki si ga zasluži.«

»Figura Zemljana, ki kot nihalo visi pred postkoronskim soncem na križiščni točki prostora Križevniške cerkve, nakazuje naš sedanji položaj sredi koronavirusne krize, ko moramo izbrati pot naprej. V nihanje ga kot prošnjo, naj pokaže pravo smer, ziblje zvok Dotik, ki poudarja pomembnost dotika za ohranjanje človečnosti. Prav vrednosti dotika, ki ga v nasprotju s sliko in zvokom še ne moremo digitalizirati in virtualno prenašati na daljavo, se verjetno prav zavedamo šele zdaj, ko se nam pogosto izmika.«

»Vzporedno z delavnicami, ki smo jih imeli na terenu, kjer smo nabirali besedni del pesmi, smo imeli še drugi proces, kjer smo hodili v naravo iskat sveto.«

»Projekt pristopa do izzivov podnebne krize z vidika sočutja in raziskuje nove oblike razumevanja vprašanja trajnosti v svetu umetniške ustvarjalnosti.«

»Na koncertu bomo slišali in videli, kako se je instrument razvijal skozi stoletja: kako se je razvijala oblika – povečeval se je recimo trup kitare, kako so se razvijale strune, ki so jih v razvoju dodajali, a so bile na začetku, v renesansi, dvojne strune, ki so nato v prehodu v 19. stoletje prešle v enojne strune.«

»Moja mati je slutila, da bi nekatera dela, ki jih podedovala, lahko našla svoje mesto v muzeju. Zato je izbrala dela, ki so ji bila posebej pri srcu.«

»V pesmih, kot so Barco Negro, Foi Deus, Ave Maria Fadista, Medo ali Gaivota, od katerih je vsaka spomenik v zgodovini fada, se Lina izkaže kot popolna, resnična in nadarjena umetnica, katere glas nas straši. Njeni nastopi so predvsem človeški, ganljivi, besede si iztrga iz srca, namesto da bi jih oblikovala s tehniko, ki jo pozna. Njen nastop pa s priredbami, ki jih je pripravil Raül Refree, osvetljuje fado v novi luči. Brez kakršnih koli trikov ali filtrov, temveč z umetnostjo, ki daje fadu edinstven elektronski pristop, ki poudarja njegovo univerzalno stanje.«

»Sam bi ga opisal kot izjemno občutljivega umetnika. Simboli, ki jih uporablja, so šokantni. Ampak to niso nujno njegovi lastni simboli, pač pa simboli, ki obstajajo v družbi.«